Ugotovite

Hipoteza 1: Doseganje najmanšega možnega kota je odvisno od hitrosti zračnega curka.
Z meritvami kota v odvisnosti od napetosti na fenu smo pokazali, da je najmanjši doseženi kot odvisen od hitrosti vetra. Vendar so te odvisnosti za različne oblike izpuhov drugačne. Pri meritvi brez cevk se je kot z večjo napetostjo povečeval, pri meritvi z gumijastimi cevkami pa lahko iz grafa razberemo, da se kot do napetosti okoli 180 V skoraj ni spreminjal, v okolici te napetosti je nato naglo padel in se nato zelo počasi povečeval. Za meritev brez cevk tok pri velikih napetostih postane preveč turbulenten, da bi žogica obstala v curku.
Odvisnost kota od napetosti smo gledali tudi za šobe iz slamic. za to skupino meritev smo pokazali naslednje: za zeleni izpuh, ki ima premer 2,1 cm, smo opazili podobno odvisnost od napetosti kot za meritev z gumijastimi cevkami (večja napetost je pomenila manjši kot), za ostali dve šobi, premera 2,9 in 3,6 cm pa smo opazili odvisnost, podobno meritvi pri izpuhu brez cevk (večja napetost je večji kot). Iz zadnje odvisnosti lahko sklepamo, da je za doseganje najmanjšega kota najbolje, da je žogica na začetku nizko nad izpuhom, kjer je profil hitrosti bolj ozek kot višje nad izpuhom. To dosežemo z majhno napetostjo. Tam bo žogica tudi bolj stabilna.
Do drugačne odvisnosti zelenega izpuha iz slamic in izpuha s cevkami pride zaradi njihove oblike, saj oba izpuha povzročita premajhen pretok zraka za uspešno nagibanje, manjše kote dosežemo zato pri večjih napetostih, ko je pretok zraka zadosten za uspešno lebdenje, vendar so vrednosti kotov še zmeraj večje od tistih, ki smo jih dosegli z izpuhoma iz slamic, premera 2,9 in 3,6 cm.

Hipoteza 2: Najmanjši kot je odvisen od širine zračnega toka.
Sprva smo menili, da večji premer šobe pomeni večji nagib, a smo hipotezo kmalu ovrgli. Najboljše rezultate smo dosegli s premeri, ki so bili manjši od premera žogice. Pri prejšnji točki smo ugotovili da če preveč zmanjšamo premer izpuha oz. je na poti zraka preveč ovir kot na primer debele cevke, je pretok zraka premajhen, da bi dosegli majhne kote. Najboljši rezultat nam je dal izpuh s premerom, ki je znašal 72,5 % premera namiznoteniške žogice. Malo slabše rezultate smo dosegli z izpuhoma, ki sta merila 52,5 % in 90 % premera žogice. Iz tega sklepamo, da je najbolje imeti šobo s premerom med 65 % in 75 % premera žogice.

Hipoteza 3: Laminaren tok daje boljši najmanjši kot.
Žogica je v zraku bolj stabilna in mirna v laminarnem kakor v turbulentnem toku. Hipotezo smo potrdili. Za najboljši način zagotavljanja laminarnega toka pa se je izkazala uporaba slamic, ki ustvarijo bolj usmerjen curek zraka.